Rezanci so lahko narejeni iz celih zrn ali rafiniranih zrn, vendar so s prehranskega vidika na splošno razvrščeni kot različica polnozrnatih žit, predvsem glede na uporabljene surovine.

Po eni strani, če so rezanci narejeni iz celih zrn, kot je ječmen, so seveda razvrščeni kot polnozrnata žita. Ti rezanci zadržijo več prehranskih vlaknin in drugih hranil ter v primerjavi z rafiniranimi žitaricami bolj prispevajo k spodbujanju črevesne gibljivosti in ohranjanju stabilne ravni sladkorja v krvi.

Po drugi strani, če so rezanci narejeni iz rafinirane moke, kot je pšenična moka, je večja verjetnost, da bodo razvrščeni kot rafinirana zrna. Ti rezanci imajo občutljivo teksturo in se zlahka prebavijo in absorbirajo, vendar se med predelavo lahko izgubijo nekatera hranila, kot so prehranske vlaknine in vitamini.

Vendar s širšega prehranskega vidika, tudi če so rezanci narejeni iz rafiniranih zrn, kot je pšenična moka, njihova oblika in metode kuhanja (kot je vrenje) povzročajo relativno počasnejšo prebavo in absorpcijo, še vedno pa vsebujejo nekaj prehranskih vlaknin. Zato jih lahko štejemo tudi za različico polnozrnatih žit. V primerjavi s tradicionalnimi rafiniranimi žiti (kot sta beli riž in bela moka) imajo višjo hranilno vrednost.

Poleg tega velja omeniti, da medtem ko riž na splošno velja za rafinirano zrno, v nekaterih regijah ali posebnih prehranskih kulturah tudi nepredelan riž velja za polnozrnato. To dodatno ponazarja, da razlika med celimi in rafiniranimi zrni ni absolutna, temveč se razlikuje glede na surovine in metode predelave.

Skratka, ali se rezanci štejejo za cela ali rafinirana zrna, je odvisno od njihovih surovin in metod predelave. S prehranskega vidika se rezanci običajno obravnavajo kot različica celih zrn, vendar je treba to določiti na podlagi posebnih sestavin, uporabljenih pri njihovi proizvodnji.